Sežig Morene nekaj tednov pred veliko nočjo
Kakšna je bila priprava na veliko noč
Pred samim prihodom velikonočnega praznika so katoliška gospodinjstva, družine in vasi držali dolg, do 40-dnevni post. Nobenega mesa niso jedli, ni bilo zabave in niti poroke. Ženske so med postom hodile oblečene v temno barvo, tudi pokrivalo za glavo je moglo bit v temni barvi.
Tradicionalni običaj je bilo požiganje Morene dve nedelji pred veliko nočjo, ki so jo imenovali Smrtna nedelja. Dekleta so naredila slamnato žensko Moreno, jo oblekla v ženska oblačila, sprevod pa jo je šel pospremiti do spodnjega konca vasi. Tukaj so Moreno slekli, zažgali in vrgli v potok. Poslovili so se od dolge zime, bolezni in smrti.
Seveda post ni bil povezan z delom, prav v tem obdobju so se gospodinje začele pripravljati na prihajajoče spomladanske dolžnosti: šivali so vreče, rjuhe, pobrali žito, izvajali delo, povezano s saditvijo krompirja. Možje so po drugi strani popravili orodje, voze ali vlekli gnoj iz hlevov, kjer jih pozimi ni bilo mogoče izvleči.
Pogostejše so bile tudi cerkvene bogoslužbe, med katerimi so se blagoslovile posebno cvetje s pomladnim brstom. Blagoslovljeno cvetje naj bi zaščitilo družino, gospodinjstvo in živali – zato so jih gospodinje na vhodu postavile na križ ali snop, včasih celo v žito ali krompir za sajenje.
Saditev za veliko noč
Zelen četrtek
Kot že ime pove, je zelena barva med tem dnem igrala res pomembno vlogo – še posebej v prehrani. Ljudje so verjeli, da če bojo na sveti četrtek jedli zeleno hrano (regrat, zelje, špinača, kopriva, divji česen), jim bo trajalo dobro zdravje. Še en običaj je bil povezan z zelenjem, posebej travo: pranje stopal z jutranjo travo. To so morali narediti pred sončnim vzhodom.
Na enak način so morale tudi pred sončnim vzhodom gospodinje počistiti vso hišo. Nato so smeti odnesli na križišče. Zakaj? Verjeli so, da družine med letom ne bodo mučile žuželke, zlasti uši in bolhe. Dekleta so odšla zgodaj zjutraj k potoku, kjer je rastla vrba, ki je že cvetela, in se tukaj slovesno česale. Obljubljali so si od tega lepe dolge lase. Denarja na sveti četrtek sploh ni bilo dovoljeno sposoditi – če bi ga, bi trpeli zaradi revščine.
Ena najpomembnejših tradicij svetega četrtka je bila vezava zvonov. Zvezali so se pred začetkom maše in molčali do bele sobote. Zamenjali pa so jih ministranti, ki so zjutraj, opoldne in zvečer hodili po vasi z klopotačami in vsaj tako "zazvonili". Na sveti četrtek so na hlevu delali tudi križe iz česna za zaščito živali.
Na veliki četrtek mora biti na mizi jed z zeleno zelenjavo
Velik petek
Prav na velik petek je bil Jezus križan, zato mnogi menijo, da je to čaroben dan. Tekoča ali živa voda je tu igrala pomembno vlogo. Ne le ljudje, ki so verjeli, da bodo zdravi in se znebijo različnih kožnih bolezni, so se kopali noter, temveč tudi živali. Kmet je svoje konje vodil čez potok, ker je verjel, da bodo imeli močne noge in zdrava kopita. Na sveti dan so celo shranili vodo – pogosto proti prekletju.
Vendar pa na velik petek ni bilo dela, družine so preživele čas skupaj in držali post. Post na ta dan je bil veliko strožji, kot le "ne jesti mesa": kos kruha in kozarec vode sta bila dovolj. Tudi gospodinje so počivale, verjelo se je, da če bi na primer prale perilo, bi bilo perilo posušeno s Kristusovo krvjo.
Bela sobota
Čeprav se je smelo že delati na sveto soboto, so se številne družine še vedno prepustile počitku. Čas so uporabljali tako, da so moški izdelovali šibe, otroci okrašena jajca, gospodinje pa kuhali in pekli. Tradicije se držijo do danes. Eden izmed njih je žganje Judi; v posodo so dali cvetje in zažgali, ta pepel so shranili do Pepelnične srede.
Vaza GLOW, komplet 2 kosov
