Velikonočni običaji in tradicije. Poznaš tudi te manj znane?

Kakšna je bila priprava na veliko noč

Pred samim prihodom velikonočnega praznika so katoliška gospodinjstva, družine in vasi držali dolg, do 40-dnevni post. Nobenega mesa niso jedli, ni bilo zabave in niti poroke. Ženske so med postom hodile oblečene v temno barvo, tudi pokrivalo za glavo je moglo bit v temni barvi.

Tradicionalni običaj je bilo požiganje Morene dve nedelji pred veliko nočjo, ki so jo imenovali Smrtna nedelja. Dekleta so naredila slamnato žensko Moreno, jo oblekla v ženska oblačila, sprevod pa jo je šel pospremiti do spodnjega konca vasi. Tukaj so Moreno slekli, zažgali in vrgli v potok. Poslovili so se od dolge zime, bolezni in smrti.

Seveda post ni bil povezan z delom, prav v tem obdobju so se gospodinje začele pripravljati na prihajajoče spomladanske dolžnosti: šivali so vreče, rjuhe, pobrali žito, izvajali delo, povezano s saditvijo krompirja. Možje so po drugi strani popravili orodje, voze ali vlekli gnoj iz hlevov, kjer jih pozimi ni bilo mogoče izvleči.

Pogostejše so bile tudi cerkvene bogoslužbe, med katerimi so se blagoslovile posebno cvetje s pomladnim brstom. Blagoslovljeno cvetje naj bi zaščitilo družino, gospodinjstvo in živali – zato so jih gospodinje na vhodu postavile na križ ali snop, včasih celo v žito ali krompir za sajenje.
 

Zelen četrtek

Kot že ime pove, je zelena barva med tem dnem igrala res pomembno vlogo – še posebej v prehrani. Ljudje so verjeli, da če bojo na sveti četrtek jedli zeleno hrano (regrat, zelje, špinača, kopriva, divji česen), jim bo trajalo dobro zdravje. Še en običaj je bil povezan z zelenjem, posebej travo: pranje stopal z jutranjo travo. To so morali narediti pred sončnim vzhodom.

Na enak način so morale tudi pred sončnim vzhodom gospodinje počistiti vso hišo. Nato so smeti odnesli na križišče. Zakaj? Verjeli so, da družine med letom ne bodo mučile žuželke, zlasti uši in bolhe. Dekleta so odšla zgodaj zjutraj k potoku, kjer je rastla vrba, ki je že cvetela, in se tukaj slovesno česale. Obljubljali so si od tega lepe dolge lase. Denarja na sveti četrtek sploh ni bilo dovoljeno sposoditi – če bi ga, bi trpeli zaradi revščine.

Ena najpomembnejših tradicij svetega četrtka je bila vezava zvonov. Zvezali so se pred začetkom maše in molčali do bele sobote. Zamenjali pa so jih ministranti, ki so zjutraj, opoldne in zvečer hodili po vasi z klopotačami in vsaj tako "zazvonili". Na sveti četrtek so na hlevu delali tudi križe iz česna za zaščito živali.
 

Velik petek

Prav na velik petek je bil Jezus križan, zato mnogi menijo, da je to čaroben dan. Tekoča ali živa voda je tu igrala pomembno vlogo. Ne le ljudje, ki so verjeli, da bodo zdravi in se znebijo različnih kožnih bolezni, so se kopali noter, temveč tudi živali. Kmet je svoje konje vodil čez potok, ker je verjel, da bodo imeli močne noge in zdrava kopita. Na sveti dan so celo shranili vodo – pogosto proti prekletju.

Vendar pa na velik petek ni bilo dela, družine so preživele čas skupaj in držali post. Post na ta dan je bil veliko strožji, kot le "ne jesti mesa": kos kruha in kozarec vode sta bila dovolj. Tudi gospodinje so počivale, verjelo se je, da če bi na primer prale perilo, bi bilo perilo posušeno s Kristusovo krvjo.

Bela sobota 

Čeprav se je smelo že delati na sveto soboto, so se številne družine še vedno prepustile počitku. Čas so uporabljali tako, da so moški izdelovali šibe, otroci okrašena jajca, gospodinje pa kuhali in pekli. Tradicije se držijo do danes. Eden izmed njih je žganje Judi; v posodo so dali cvetje in zažgali, ta pepel so shranili do Pepelnične srede.
 

Cvetna nedelja 

Cvetna nedelja prihaja, konec posta in začetek praznovanja. Prireditev dneva je bila maša. Tukaj se je blagoslavila hrana, ki jo je družina jedla skupaj. Če je kaj ostalo, je gospodinjina hrano posušila in potem uporabljala pri raznih poškodbah ali se je ostanke obredno zažgale. Verjelo se je tudi, da bo tisti, ki je prišel prvi domov iz cerkve, najprej doživell žetev.

Dekleta so nabirala cvetje in jih razdelila po vasi kot simbol življenja in pomladi. Tudi cvetje so včasih blagoslovili v cerkvi, moralo bi zagotoviti, da je vse v gospodinjstvu uspevalo. Blagoslovljeno cvetje so kmetje, na primer, dali konjem k sedlu ali v prvo zorano njivo. Ščitila naj bi pridelke pred slabim vremenom, katero je bilo v aprilu kar pogosto.
 

Okrasite svojo hišo za veliko noč: Oglejte si našo paleto okraskov in dodatkov za dom.

Velikonočni ponedeljek

Najbolj vesel del velikonočnega praznika je velikonočni ponedeljek. Že zgodaj zjutraj so fantje obiskali mlada dekleta – v preteklosti le ljudje, kateri so bili samski. V nekaterih delih so dekleta polivali z vodo, v drugih so jih šibali. Izlivanje hladne vode naj bi dekletu prineslo zdravje, lepoto in plodnost. Voda za velikonočno izlivanje je morala biti živa, torej iz potoka ali reke.

V preteklosti je bil običaj drugačen: pogosto je bila le ena mala šiba, s katero se je neporočeno gospodično najprej dotaknil dekletinih nog, da bi jo naredila polno energije, nato pa boke, da bi jo naredila plodno, in končno roke, da bi jo naredila pridno. Fantje so prejeli pihano in pobarvano jajce. Če je bilo na tem tudi ljubezensko sporočilo, je fant za deklico nato zgradil mlaj za 1. maj, in potem se je kmalu pričakovala poroka.
 

Katere so tradicionalne velikonočne jedi

Tradicionalni simbol velikonočne noči so jajca - simbolizirajo novo življenje. Hkrati so bili tudi najljubša jed. Vrelo jajce je bilo razrezano na toliko kosov, kot je bilo družinskih članov. Če so vsi jedli svoj kos, se je družina držala skupaj in bila zdrava.
Tradicionalni velikonočni obroki so se spreminjali ne le po regijah in veroizpovedi, ampak tudi po bogastvu zadevnih družin. V bogatejših je bilo pečeno ali dušeno jagnje, v revnejših koza. Danes je jagnjetino zamenjala odlična sladica iz piškotov. Pripravili so tudi kvašene sladice ali štrudle. V revnejših družinah je bila tudi preprosta zeljna juha s krompirjem ali testeninami. Ponekod so ujeli žabo, noge pa so dodali v  zeljno juho.
 
Preberi: 5 enostavnih receptov za veliko noč. Sladke in slane dobrote.

Velika noč je bila praznik, kjer se je doma zbrala celotna družina in preživela veliko časa za skupno mizo. V teh dneh so tudi delavci, kot so mizarji, zidarji in drugi obrtniki, ki so potovali na delo, ostali skupaj. Družina in čas, ki sta ga preživeli doma, sta bila bistvena.